Zgodovina

4. septembra 1965 so v Šempetru pri Gorici slovesno odprli novo moderno šolo. V šolskem letu 1965/66 je šolo obiskovalo 653 učencev. Šolo so poimenovali po pesniku, pisatelju in satiriku Ivanu Robu.

Zanimiva dejstva o šoli:

• Bili smo prvi na Goriškem, ki smo uvedli podaljšano bivanje.
• Leta 1976 je začel z delom oddelek šole na pediatriji šempetrske bolnišnice, čez nekaj let pa še bolnišnični vrtec.
• Septembra 1983 je bil pri šoli zgrajen prizidek s sodobno kuhinjo, jedilnico, trim kabinetom in zakloniščem.
• 1999 smo pridobili prizidek, v katerem je knjižnica, dve učilnici ter dva kabineta.
• Leta 2000 je bilo obnovljeno šolsko igrišče.
• 2002 smo se vselili v nove poslovne prostore ter pričeli s športno vzgojo v sodobno opremljeni telovadnici.
• Leta 2010 smo obnovili šolsko jedilnico.

Kdo je Ivan Rob?

Starši Ivana Roba so bili doma iz Kreda pri Kobaridu. Oče in mati sta se spoznala in poročila v Trstu. Tu se jima je 17. avgusta 1908 rodil sin Ivan. Svoja prva leta je preživel pri sorodnikih v Kredu. Nekaj let pred 1. svetovno vojno se je Ivanov oče upokojil in družina se je preselila v Šempeter. V Šempetru je Ivan začel obiskovati osnovno šolo.

Prišla je prva svetovna vojna in Robovi so odšli v begunstvo. Ta težka pot jih je vodila skozi različne kraje. Leta 1919 je Ivan pričel obiskovati kranjsko gimnazijo. Na Primorsko — a ne v Šempeter, ki je bil skoraj popolnoma porušen, pač pa v Kred pri Kobaridu — se je Ivan k družini vračal le poleti. Ostal je namreč v Ljubljani, kjer je nadaljeval gimnazijo.

V tridesetih letih, ko se je na Primorskem uveljavljal fašizem, je ljubljanska mladina organizirala številne demonstracije. Ivan je začel izdajati satirični list Ščipavec. V celoti ga je pisal in ilustriral sam. V njem je hotel osvetliti predvsem togost tedanje cerkve. Sošolci so list lepo sprejeli, njegovi predstojniki pa so ga kmalu prepovedali.

Po končani gimnaziji se je moral odločiti za nadaljnji študij. Nagovarjali so ga naj gre za duhovnika, a se je vpisal na slavistiko. Za študij ni imel veliko časa, saj je skrbel za vsakdanji kruh in vedno več se je ukvarjal s pisanjem. O tistih dneh je povedal: ”Bil sem strgan in bos ter lačen, a sem bil vedno vesel, vedno poln upanja.” Kmalu se mu je nasmehnila sreča. Našel je zatočišče pri družini časnikarja Franceta Terseglava. Obdobje, ko je živel pri njih, je bilo plodno in prijetno.

Ivan Rob je najbolj znan po travestijah in parodijah. Pisal je tudi lirske pesmi, v katerih je izražal ljubezen do doma in dekleta. Sodeloval je v raznih časopisih, napisal pa je tudi svoje najboljše delo, travestijo Jurčičevega romana Deseti brat.

Leta 1940 je Ivan za približno pol leta odšel v Maribor in tam sodeloval pri časopisu Toti list. Potem se je vrnil v Ljubljano, kjer ga je italijanski okupator dvakrat celo zaprl. Poleti 1942 je odšel na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. V nadaljevanju življenja je aktivno deloval v NOB kot član gledališke skupine ter pisec brigadnega lista Bobnar. Zaradi telesne izčrpanosti so Ivana iz brigade poslali v vas Zloganje. Tam so ga s skupino partizanov zajeli Italijani.

Italijani so ga zasliševali najprej v Novem mestu, nato v Ljubljani. Fašistično sodišče v Ljubljani ga je z osmimi tovariši označilo za »komunistične tolovaje« in obsodilo na ustrelitev. 12. februarja 1943 so ga ustrelili v Veliki Ligojni nad Vrhniko. Tako se je končalo življenje pesnika, pisatelja, humorista, večnega iskalca resnice in pravice.