PO POTEH VELIKE VOJNE – SREČANJE SLOVENCEV, ITALIJANOV, MADŽAROV IN ROMUNOV

POT MIRU III – SENTIERO DELLA PACE – BÉKE ÚTJA – WALK OF PEACE

Na naši šoli smo se odločili zabeležiti obletnico konca 1. svetovne vojne na poseben način. Tretjič smo ponovili projekt Pot miru, ki smo ga izpeljali že leta 2017 in 2019. V spomin in opomin. Povezali smo se z drugimi narodi, s katerimi so se pred več kot stotimi leti naši predniki bojevali.

Družili so se učenci iz Slovenije, Italije, Madžarske in Romunije. Učenci štirih narodov so se družili po krajih, kjer so se njihovi predniki bojevali. Sprehodili smo se po poti miru in obiskali kraje, kjer je potekala prva svetovna vojna. Obiskali smo vojaška pokopališča in učenci vseh štirih narodov so položili venec z napisi štirih sodelujočih šol. Vence so prinesli Madžari, vse štiri šole pa so dodale trak z napisom šole.

Pobudo za projekt je dalo madžarsko društvo Association for Cooperation between Military and Civil Population Szekesfehevar, ki se je povezalo s šolo iz istega kraja, z romunsko šolo, italijansko šolo Celso Macor iz Romansa ob Soči in našo šolo.

V torek, 7. oktobra 2025, smo srečanje gostili na naši šoli. Zjutraj so prispeli učenci iz Romunije in Madžarske. Predstavniki madžarskega društva, ki je dalo pobudo za srečanje, so nas počastili z darilom – modra rutka s simbolom poti miru.

Ponosni smo bili, da je na njih napisan tudi Šempeter pri Gorici, saj smo tudi mi bili del te zgodbe. Pozdravili smo jih s kulturnim programom in nastopom našega pevskega zbora. Po skupni malici so sledile športne aktivnosti. V treh mešanih skupinah so učlenci krožili od postaje do postaje: igriva košarka, odbojka in aktivnosti na plezalni steni. Po kosilu smo se odpeljali v Vipavo do muzeja prve svetovne vojne  in na vojaško pokopališče.

V sredo, 8. oktobra 2025 smo se najprej dobili vsi skupaj na spominskem pokopališču v Redipuglia, v Italiji. V kostnici je pokopanih 100 187 vojakov, od teh 60 330 neznanih. Pred kostnico stoji velik sarkofag, kjer je pokopan Emanuele Filiberto di Savoia, poveljnik 3. italijanske armade. Za njim so postavljeni grobovi njegovih petih generalov. Za njimi pa je 22 teras, ki vodijo do vrha 117 m visokega hriba Monte Sei Busi. V bližini se nahaja avstro-ogrsko pokopališče s posmrtnimi ostanki 14 550 vojakov. Sledil je obisk avstroogrskega vojaškega pokopališča v Foglianu. Tu je 2 500 grobov z imeni in skupna grobnica z 12 000 neimenovanimi vojaki.

Madžari so zapeli njihovo tradicionalno pesem o vojaku, ki je napisal materi pismo, da umira blizu Doberdoba. Sledil je odhod v Gradišče, malica iz nahrbtnika in uradni pozdravi. Po skupnem druženju smo se odpravili peš na hrib San Michele. Ogledali smo si spominsko točko Cima 3, položili venec tudi tu in se spustili do San Mrtino, kjer smo si ogledali jarke iz 1. svetovne vojne, minska polja in vojaške spomenike ter muzej 1. svetovne vojne. Vodil nas je predsednik jamarskega društva iz San Martina.

Učenci, učitelji in organizatorji smo se v teh dveh dneh veliko naučili in smo imeli možnost veliko razmišljati o miru. Predvsem se moramo zavedati, da mir ni samo odsotnost vojne. Zavedati se moramo, da je bilo prelito veliko, preveč krvi. Tisočim mrtvim smo dolžni, da se trudimo za mir, za spoštovanje, za toleranco, za pravo demokracijo. Vse to pa se začne s spoznavanjem drugih narodnosti, s sprejemanjem drugačnosti, z razumevanjem in s strpnostjo.

Bilo nam je lepo. 

Hvala vsem, ki ste pomagali izpeljati projekt. Pohvala učencem, ki so ime Slovencev s primernim obnašanjem držali na visokem nivoju in hvala tistim staršem, ki so lahko družinske ritme za dva dni prilagodili meddržavnemu projektu.

Kristina Stopar Jenišek