PREKOLESARIMO SVET, 23. 10. 2024

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora od leta 2014 organizira akcijo »Prekolesarimo svet«, v kateri udeležencem vsega sveta postavlja izziv skupaj prekolesariti obseg sveta, ki znaša 40.075 km. Kolesarjenje poteka od 10. septembra, ko obeležujemo Svetovni dan ozaveščanja o prevenciji samomora, do 10. oktobra, ki je posvečen Mednarodnemu dnevu duševnega zdravja.

V letošnjem šolskem letu smo se akciji priključili že tretjič. V šolskem letu 2022/23 smo prekolesarili 3.389 km, naslednje šolsko leto 11.523 km, letos pa 10.985,3 km, kljub temu da nam vreme v septembru ni bilo najbolj naklonjeno.

Najprej so kolesarili učenci 6. do 9. razreda, nato pa so se akciji vsako šolsko leto priključili posamezni oddelki razredne stopnje. Učiteljice so aktivnosti prilagodile starosti svojih učencev. V letošnjem šolskem letu so za sodelovanje pridobile tudi starše mlajših učencev, ki so kolesarili skupaj s svojimi otroki.  

Po zaključku kolesarjenja smo skrbno prešteli zbrane kilometre in na skupni prireditvi v šolski telovadnici predstavili rezultate. Predstavnica NIJZ, gospa Andrejka Prijon je spregovorila o  namenu akcije in poudarila pomen gibanja na svežem zraku za dobro duševno zdravje. Povedala je, da so naši učenci s svojim zgledom k sodelovanju spodbudili tudi učence drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so se letos akciji pridružili v posebej velikem številu. Najbolj pridne kolesarje – razred, posamezne učence in učitelja, smo tudi nagradili. Novost letošnjega leta je tudi pokal, ki ga je prejel zmagovalni razred, 6. č. Izdelali so ga učenci pod mentorstvom učitelja Andija Jamška.

Učencem je o prevoženih kilometrih spregovorila tudi Tjaša Prunk, učiteljica geografije. Pa poglejmo, kako daleč bi prišli s prevoženimi kilometri.

»Da bi si lažje predstavljali številko 10.985,3 km sem na zemljevidu sveta označila poti, do kam bi prišli z našimi prevoženimi kilometri. Kot lahko vidite, bi tudi letos obiskali šest celin. Če bi potovali iz Šempetra pri Gorici proti vzhodu, bi prispeli do vzhodnega dela Rusije, če bi se odločili za pot proti jugovzhodu pa bi najprej prekolesarili del Hrvaške, Srbije in Bolgarije, se podali čez morski preliv Bospor in iz Turčije nadaljevali pot čez Iran in Pakistan do skrajnega južnega dela Indije. Na poti čez Indijski ocean bi si odpočili na eni izmed luksuznih potniških križark in prispeli do severozahodnega dela Avstralije, kjer bi si lahko ogledali Veliko puščeno puščavo ali pa bi opazovali prečudovit sončni zahod. Z našimi skupnimi prevoženimi kilometri pa bi lahko prekolesarili tudi do Afrike. Iz Šempetra bi najprej kolesarili proti zahodu čez Italijo, Francijo in Španijo, tu bi se s trajektom podali čez 14 km širok Gibraltarski preliv in prispeli do afriške celine. Iz Maroka bi kolesarili čez največjo vročo puščavo na svetu (Saharo), v osrednjem delu Afrike bi nas ohladile zenitne padavine in tako prekolesarili do Angole, ene izmed 54 afriških držav. Tu bi lahko spoznali, kaj pomeni življenje brez vode, elektrike in kanalizacije. Zelo znan angolski pregovor pravi: »Neizmerno bogastvo Angole ni v nafti, diamantu in lesu, temveč v njenih pogumnih ljudeh.« Tisti, ki imate radi bolj toplo podnebje bi se lahko odločili za pot s kolesom do Južne Amerike, bolj natančno do Urugvaja, kjer bi se lahko zavrteli v ritmih tanga ali pa se sprostili ob pogledu na prečudovite urugvajske plaže. Tisti, ki pa imate radi bolj nižje temperature, pa bi lahko prekolesarili del zahodne Evrope, se podali čez Atlantski ocean, prekolesarili ZDA in Kanado ter prispeli do Aljaske. Tu bi si lahko ogledali narodni park Mount McKinley, tisti, ki pa bi imeli še dovolj energije, pa bi se lahko povzpeli na najvišji vrh Severne Amerike (Mount McKinley oz. Denali, 6190 m)«.